[ Pobierz całość w formacie PDF ]

To je namre� va�no vpra0 anje. Zahvala ne sme biti sa-
mozavestna, ker bi bila �aljiva, in ne preskromna; zakaj
prevelika skromnost, ki pri�akuje tako reko� ugovora, je
napuhu mo�no podobna. Najbolj0 e se mu je zdelo, �e bi
152
SPOMINSKA PLO��A
BESeDA
mu ne stal ob strani tako izobra�en in za napredek tako
gore� krajni 0 olski svet.
�lani 0 olskega sveta so prihajali po�asi od treh strani,
in u�itelj Strnad jih je s sporazumljivo prijaznostjo spre-
jemal.
�Ali bo dolga?� je vpra0 al �upnik �upana predsedni-
ka in mu ponudil smotko.
�Ni� nemara,� je dejal mo� in vlekel z debelimi prsti
smotko iz cigarnice.
�Za�nimo!� je dejal spet �ez nekaj �asa �upnik. �Onih
dveh najbr� ne bo.�
�Hostnik pride,� je dejal �upan in utrnil z mezincem
pepel s smotke, �ker je nekaj hud na gospoda u�itelja.�
�Name?� se je zavzel Strnad, ki je bil vendar pohva-
lil Hostnikovega Pavla.
Komaj si je bil pripravil Strnad papir in pero za zapis-
nik, je prihrul Hostnik. Pozdravil ni ni�, gledal je grdo,
in stol je za0 kripal pod njim tako srdito, da se je �upan
nehote odmaknil.
�Gospod Hostnik, eno smotko!� mu je molil �upnik
cigarnico.
�Hvala, gospod �upnik! Ne morem, ne smem,� je
hropel mo� in iskal pravih besed za napad. Ker jih ni
na0 el, je udaril ob mizo.
�Le udari, Hostnik,� je dejal predsednik. �V jezi to
�loveku dobro d�.�
153
SPOMINSKA PLO��A
BESeDA
�Ta Strnad!� je zavpil Hostnik.
�Kak0 en Strnad?� je sko�il Strnad pokonci; �alitev mu
je zbudila pogum. �Ali je to kak hlapec, kak cigan?�
�Gospod u�itelj Strnad se re�e,� je popravljal �upnik,
ki se je �udil, kaj ta srditost pomeni.
Hostnik je vpil naprej, da on tega ne trpi, da bo to�il.
�Tako ne pridemo nikamor,� je miril �upnik. �Povej-
te, gospod Hostnik, kaj vam je na srcu!�
�Hu,� je rohnel Hostnik, �ali 0 e velja �etrta bo�ja za-
poved?�
�Seveda velja,� je dejal �upnik �ampak ne spolnjuje
se povsod.�
�In zakaj se ne spolnjuje? Zaradi tega Strnada.�
�Gospoda Strnada, enkrat za vselej!� je dejal ostro
u�itelj in potrkal s svin�nikom ob mizo.
Prijaznemu posredovanju �upnika in �upana se je po-
sre�ilo naposled spraviti na dan, kar je te�ilo zares hu-
dega Hostnika.
�Otroci naj pi0 ejo o slabostih svojih star0 ev, kaj?� se
je jezil Hostnik.
�In o vrlinah,� je poudaril u�itelj. �Star0 i naj se potru-
dijo, da bodo videli otroci na njih same vrline, pa ne bo
nobene jeze.�
�Ali so otroci na0 i sodniki?�
�In kak0 ni sodniki! Najstro�ji sodniki so u�itelju
u�enci, star0 em otroci.�
154
SPOMINSKA PLO��A
BESeDA
�Mi u�imo svoje otroke lepo in po0 teno �iveti.�
�Vsi ti lepi nauki se zde otrokom poleg slabih zgledov
sama hinav0 �ina.�
��emu sem pa jaz potlej nadzornik?� se je potrkal
Hostnik na prsi.
��emu?� ga je u�il Strnad. �Krajni 0 olski nadzornik je
zato nastavljen, da nadzoruje, �e se 0 olski prostori red-
no pometajo, �e se okna in vrata dobro zapirajo in da se
za zimo drva navozijo. To je va0 a naloga; o vzgoji in po-
uku pa nimate vi, hvala Bogu, ni� govoriti, ker ni� ne
razumete.�
�Ej, nekaj pa le razume,� se je potegnil za Hostnika
predsednik, ki mu u�iteljev nastop ni ugajal. �Da take
naloge niso za 0 olo, to je Hostnik razumel, vi pa ne.�
�To je tudi moje mnenje,� je pogovarjal �upnik, kate-
remu se je zdela naloga takisto neumestna in pogre0 ena;
vendar ni bil tako hud. Sam namre� 0 e ni bil prizadet;
tudi se mu je u�itelj Strnad smilil, in slednji� se mu je
vsiljevala misel, �e se ni morda dr�al u�itelj pri svoji
nalogi kak0 nih novih navodil, �e ni to morda najnovej0 a
vzgojeslovna struja; saj se ne more ni� vedeti.
Strnad se je dr�al svojih na�el, Hostnik pa svojih; �u-
pan in �upnik sta zaman mirila in pogovarjala; odlo�iti
je morala vi0 ja oblast, in ta se je postavila, �esar bi ne bil
Strnad nikoli pri�akoval, na Hostnikovo stali0 �e. Zma-
gal je krajni 0 olski nadzornik. Strnada so premestili iz
155
SPOMINSKA PLO��A
BESeDA
slu�benih ozirov, in izpolnjevale so se bahate Hostniko-
ve besede, da je bil on pred Strnadom v Mal�ah in da
ostane v Mal�ah tudi 0 e za njim.
156
SPOMINSKA PLO��A
BESeDA
OFICIALA PONI�NA ZLO�IN
ficial Valentin Poni�en se je po pravici vsem ofi-
Ocialom za zgled postavljal. Prvi je bil v pisarni,
zadnji iz pisarne; uslu�en navzgor, natan�en navzdol,
resen in stvaren v vsem ob�evanju. Zamudil ni nobene
uradne ure, dopusta ni prosil nikoli; zakaj brezvestno se
mu je zdelo prejemati pla�o, �e ne dela0 . Sku0 njava ka-
kega ugovora ali odpora proti visokim ukazom ga ni
nikoli nadlegovala, in �e se mu je hotelo nekaterikrat
zazdeti, da je kak0 na odredba brezmiselna, se je potrkal
ob �elo: �Fant, brezmiseln si samo ti, ki tega ne umeje0 .�
Kar je bilo uradnega, mu je bilo sveto in nedotakljivo;
zato se je tudi ogibal tovari0 ev, ki so zabavljali �ez viso-
ke odredbe in zaslu�ne predstojnike; zaslu�ni so se zdeli
Poni�nu vsi. Materin jezik mu je segel samo do uradne-
ga poslopja; v uradu niti zaklel ni nikdar slovensko. �e
je napredoval v slu�bi, je bil zadovoljen in hvale�en; �e
so ga prehiteli drugi, ni godrnjal; celo zavra�al je sopro-
go, kadar mu je o�itala, da ga pu0 �ajo mlaj0 i za seboj.
�To prepu0 �aj ti gospodom,� je dejal, �ki vedo, kaj de-
lajo! Jaz se ne vtikam v gospodinjstvo, ti se nikar v urad-
ne stvari! Ali ve0 ti, kaj je rubrum, kaj parafa, kaj aterga-
157
SPOMINSKA PLO��A
BESeDA
te? No, torej!� Da je sedanji socialni red od Boga same-
ga postavljen, torej izmed vseh mo�nih najbolj0 i, o tem
je bil prepri�an kakor le kak aristokrat ali kapitalist, in
�e bi bil znal to svoje prepri�anje Poni�en tako trdno
utemeljiti in tako prepri�evalno zagovarjati kakor slavni
Leibniz, bi bil najbr� tudi postal baron. Tako je �ivel Po-
ni�en redno in enakomerno svoji rodbini in svojemu
poklicu.
�love0 ko �ivljenje pa je nevarna vo�nja. Pot je red-
kokdaj ravna in gladka; navadno pelje po klancih, nav-
zgor in navzdol, mimo prepadov in mo�virij. Zdaj je tre-
ba priganjati, zdaj zavirati; zdaj se ti konji pla0 e, zdaj
omagujejo; tu se potare kolo, tam zagazi0 v blato. Sre-
�en, kdor dospe, �eprav nekoliko polomljen, do cilja mi-
mo premnogih znamenj, ki pri�ajo, kje se je kdo pone-
sre�il.
Gospod Poni�en je bil �e sre�no prevozil dvajset slu�-
benih let in velik del tistih hudih �asov, ko je pomenila
vsaka prenagla beseda smrt, ko je marsikak nepreviden
odkritosr�ne� izgubil glavo: nenadoma je zadela tudi
njega nesre�a.
Bilo je poletnega dne proti koncu uradnega �asa.
Uradniki in poduradniki so gledali na ure, pospravljali
svoje re�i in premi0 ljevali, kaj bo za kosilo in kako bi
obrnili prosto popoldne; nekateri so �e gladili klobuke
in prijemali za palice, ko je poklical na�elnik Poni�na k
158
SPOMINSKA PLO��A
BESeDA
sebi. Kakor bi trenil, je stal Poni�en pred njim in vpra0 al
vdano, �esa blagovoli �eleti gospod svetnik. Na�elnik
mu je izro�il neko pisanje, ki naj se prepi0 e. Poni�en se
je globoko priklonil in za�el odhajati; ne da bi se bil obr-
nil, seveda, zakaj to se mu je zdelo neprimerno. Odha-
jal je s hrbtom naprej, z glavo se je klanjal nazaj. �e ni-
koli pa se ni spo0 tljivost tako slabo spla�ala. Nehote in
nevede je zadel Poni�en ob mizico, na kateri je stal ki-
pec iz sadre, ki je predstavljal samega cesarja. Kipec je
omahnil, padel in se razbil. Poni�en se je prestra0 en ozrl.
Prebledel je in ostrmel, ko je videl, kaj je bil naredil. O�i
so mu stopale iz obraza, lasje so se mu je�ili in nobena
beseda se ni mogla izviti iz stisnjenih prsi.
�Za bo�jo voljo, kaj bo pa zdaj!� je zaje�al �ez dolgo
�asa in za�el pobirati kose.
�Oh, ni� hudega,� se je nasmehnil gospod svetnik.
�Kar pustite! Saj niste storili nala0 �.�
�Gotovo ne, gospod svetnik,� je hitel Poni�en; �ver-
jemite po0 teni besedi! Kako bi mogel kaj tak0 nega sto-
riti! Nikoli 0 e nisem ne govoril ne storil, da, 0 e mislil ne,
kar bi bilo proti veri ali nravnosti ali domoljubju.�
Vzdignil je desnico in tri prste: �Prisegam, da nisem sto-
ril tega zlo�ina nala0 �, da se je zgodila samo nesre�a
proti moji volji in vednosti.�
�Oh, saj verjamem,� je meril svetnik razburjenega
mo�a.
159
SPOMINSKA PLO��A
BESeDA [ Pobierz całość w formacie PDF ]